You are currently viewing Okrogla miza »Kineziolog na trgu dela«

Kineziologija je mlada znanost, katere osrednja vsebina je preučevanje gibanja človeka. V širšem pomenu besede je kineziologija znanost, ki preučuje zakonitosti upravljanja procesa gibanja človeka in posledice delovanja teh procesov na človekov organizem v odvisnosti in povezavi z njegovim življenjskim in delovnim okoljem. V Sloveniji je študij kineziologije mogoče študirati na dveh študijskih programih, in sicer programu Aplikativne kineziologije na Univerzi na Primorskem ter programu kineziologije na Univerzi v Ljubljani. Študijsko področje kineziologije je v razvoju od leta 2010 naprej, danes pa se uspešno na trg dela umeščajo prvi diplomirani kineziologi in magistri kineziologije.

Društvo kineziologov Slovenije je 8. novembra 2016 v knjižnici Znanstveno-raziskovalnega središča UP organiziralo okroglo mizo z naslovom »Kineziolog na trgu dela«, z namenom odprtega pogovora na temo zaposljivosti kineziologa med predstavniki različnih ustanov. Uradni gostje okrogle mize so bili dr. Boro Štrumbelj, generalni direktor Direktorata za šport, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. , izr. prof. dr. Edvard Kolar, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, prof. dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča UP, prof. dr. Damir Karpljuk, prodekan Fakultete za šport, UL, g. Marjan Plavčak, predsednik Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, doc. dr. Vedran Hadžič, koordinator študijskega programa kineziologije na FŠ, UL, doc. dr. Matej Plevnik, predavatelj na študijskem programu Aplikativne kineziologije UP FAMNIT, Anja Andrenšek, absolventka – študentka aplikativne kineziologije FAMNIT UP ter Maja Dakskobler, univ. dipl. kin. (UL FŠ).

Študentje kineziologije in drugi poslušalci so polno napolnili prostor dogodka.

Vsebina okrogle mize je bila strjena v štiri vsebinske sklope, in sicer kompetence kineziologa, trenutne zaposlitvene možnosti kineziologa, razmerja med izobraževanjem in usposabljanjem na področju in pogled v prihodnost kineziološkega poklica. Gostje ugotavljajo, da je kineziolog kot izobražen strokovni delavec umeščen v obstoječi Zakon o športu kot tudi osnutek novega zakona, za katerega se predvideva sprejem v bližnji prihodnosti. Enotni so si bili, da obstaja potreba po izobraženem kadru tega profila, da pa si je potrebno tudi nadalje prizadevati za širitev prepoznavnosti poklica in področij delovanja, sploh na področje zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu. Omenili so primere dobre prakse, kjer se kineziologi kot strokovni sodelavci dobro umeščajo, kot tudi projekte in finančne mehanizme, skozi katere so vključeni na trg dela (Zdrav življenjski slog, Razvoj kadrov v športu, Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju in drugi). Dogodek so zaključili s sklepom, da si je potrebno prizadevati za večje povezovanje inštitucij, ki izobražujejo kineziologe v Sloveniji ter si nadalje prizadevati za širjenje sistemske ureditve področja zaposlovanja kineziologov in promocije polja kineziologije. Mlajši kolegi pa so tudi priporočili starejšim že diplomiranim, da s svojim zgledom in dobrim delom ustvarjajo nove zaposlitvene možnosti tudi za njih.